Apikotomija: rešitev, ko samo klasično zdravljenje zoba ni dovolj

Apikotomija: rešitev, ko samo klasično zdravljenje zoba ni dovolj

Apikotomija je eden od postopkov, ki pride v poštev takrat, ko težave z vrhom zobne korenine ni mogoče rešiti samo s klasičnim endodontskim zdravljenjem. Težave z zobnimi koreninami se pogosto razvijajo počasi in sprva ne povzročajo izrazitih bolečin, zato jih pacienti pogosto opazijo šele, ko se pojavijo oteklina, bolečina ali ponavljajoča se vnetja. V takšnih primerih je pomembno, da pacient čim prej poišče strokovno pomoč, saj lahko le pravočasna obravnava prepreči izgubo zoba. Če ne veste, komu zaupati pregled ali poseg, je 1A Medicina je tukaj za vas.

Kdaj zob potrebuje kirurško rešitev?

Pri vnetju zobne korenine se pojavijo različni znaki:

  • občutek pritiska nad zobom,
  • otekla dlesen,
  • fistula zoba,
  • iztekanje gnoja.

Bolečina ni vedno prisotna, zato ljudje prve znake zelo pogosto celo spregledajo. Rentgensko slikanje in pregled pri zobozdravniku sta zato ključni diagnostični metodi, ki pokažeta, ali gre pri posamezniku za vnetni proces, ki zahteva nadaljnje zdravljenje.

Najprej se običajno preveri, ali je mogoče zob rešiti z endodontskim zdravljenjem oziroma zdravljenjem koreninskih kanalov. Šele kadar vnetje kljub temu vztraja, se kot možnost ohranitve zoba predlaga apikotomija. Namen posega je odstraniti vneto tkivo in vršek korenine, nato pa prizadeto območje ustrezno zapreti, da se prepreči nadaljnje širjenje okužbe.

Apikotomija

Kako poteka apikotomija?

Apikotomija je poseg, ki poteka v lokalni anesteziji, zato je za pacienta praviloma neboleč. Specialist v predelu prizadete korenine odpre dlesen, odstrani del vrška korenine, očisti obolelo tkivo in kanal ustrezno zatesni. Na koncu rano zapre s šivi, po posegu pa se običajno opravi tudi kontrolno rentgensko slikanje.

Apikotomija vam ob pravilni indikaciji pomaga ohraniti naravni zob. Okrevanje je odvisno od posameznika, nekaj dni po posegu pa sta lahko prisotni oteklina in blaga bolečina. Pomembno je upoštevati navodila zobozdravnika, priti na kontrolo in spremljati morebitne zaplete, kot so močnejše krvavitve, visoka temperatura ali bolečine, ki ne popustijo. Uspešnost posega je povezana z lokalnim stanjem zoba, kakovostjo izvedbe in nadaljnjim spremljanjem.