Možganska kap danes prizadene vse več ljudi, tako mlajših kot starejših, pravočasna prepoznava znakov in ukrepanje pa sta ključna za čim bolj uspešno rehabilitacijo. Da bi bilo soočanje z možgansko kapjo in njenimi posledicami čim lažje, kliknite na https://therapia-dom.si/fizioterapija-na-domu/fizioterapija-pri-bolnikih-po-mozganski-kapi/, kjer boste na enem mestu našli vse odgovore na svoja vprašanja.
GROM – hitro ukrepajte!
Gotovo ste že slišali za kratico GROM. Gre za kratico, ki lahko vam ali osebi, ki jo je prizadela možganska kap reši življenje. Pri osebi, za katero sumimo, da bi lahko doživela možgansko kap najprej preverimo, ali je zmožna govoriti oziroma ponoviti niz besed. Nato jo prosimo, naj poskusi iztegniti roke. Potem se osredotočimo na njen obraz in preizkusimo, ali se lahko nasmehne brez da bi povesila ustnice. Če ugotovimo, da ima oseba vse naštete znake, to pomeni, da je stanje resno in se mudi, zato moramo takoj poklicati 112 ali osebo sami odpeljati v bolnišnico. Tako kot pri zastoju srca šteje vsaka minuta, tako je tudi pri možganski kapi hitra pomoč ključna za uspešno zdravljenje. Vsaka dodatna minuta namreč lahko poveča možnosti za hujše poškodbe možganov in hkrati zmanjšuje možnosti za preživetje. Tudi rehabilitacija je ponavadi veliko bolj uspešna, če je oseba v najkrajšem možnem času deležna ustrezne obravnave.
Različice možganske kapi
Verjetno poznate ali pa ste vsaj slišali že za koga, ki ga je prizadela možganska kap. Najverjetneje ste spoznali koga, ki še danes trpi določene posledice kapi, pa tudi koga, ki živi povsem normalno naprej in se mu sploh ne vidi, da je doživel možgansko kap. Zakaj se nekateri popolnoma rehabilitirajo, drugi pa ne? Zato, ker je to odvisno od vrste možganske kapi, ki je nekoga prizadela. Poznamo namreč več vrst možganske kapi. Prvo vrsto kapi ločimo glede na starost. Starejši ljudje po možganski kapi običajno potrebujejo daljšo in bolj kompleksno rehabilitacijo. Ker velikokrat trpijo še za kakšno drugo pridruženo boleznijo, je treba način rehabilitacije temu ustrezno prilagoditi. Pri mlajših osebah je hitrost in uspešnost rehabilitacije odvisna od njihove psihofizične kondicije. Ponavadi rehabilitacija pri mlajših osebah poteka hitreje, večji je tudi odstotek možnosti za popolno okrevanje.
Druga vrsta kapi se določa glede na stopnjo prizadetosti. Ločimo lažjo in močnejšo obliko kapi. Lažja ponavadi ne pusti vidnejših posledic in se je pogosto niti ne zdravi, kar pa ne pomeni, da jo lahko kar prezremo. Nujno je, da naredimo vse, da se ne bi ponovila, kajti v drugo ponavadi pride v dosti bolj hudi obliki. Redno gibanje, primerna telesna teža, zdrav življenjski slog in podobno so že stvari, s katerimi lahko preprečite ponovitev možganske kapi. Močnejša možganska kap pa s sabo prinese obilico posledic, kot so nezmožnost premikanja rok in nog, izguba spomina, motnje vida, v najhujšem primeru celo nepokretnost. Tako obliko kapi je treba zdraviti celostno in hitro.
Hemoragična možganska kap se pojavi, če pride do krvavitve v možganih. Do tega najpogosteje pride zaradi visokega krvnega tlaka, ki spodbuja nastanek mikroanevrizem, ki sčasoma počijo. V tem primeru je nujna hitra in ustrezna rehabilitacija in fizioterapija. Na drugi strani pa imamo ishematično možgansko kap, ki se pojavi zaradi strdka. Strdek je posledica različnih bolezni srca, ki povzročajo strdek, ta pa nato preko krvi potuje do možganov, kjer zamaši eno od arterij in s tem povzroči pomanjkanje krvi v možganih.
Možganska kap TIA je naslednja vrsta možganske kapi. Gre za kratico, ki pomeni predhodni ishematični napad, ki ga moramo jemati resno, saj običajno napoveduje opozorilo pred dejansko možgansko kapjo. Pri simptomih TIA morate takoj začeti delati v smeri, da se izognete dejanski kapi – to pomeni, da začnete z redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano itd., zdravnik pa vam lahko predpiše tudi kakšna zdravila.
Možganska kap desne in leve polovice. Pri možganih je zanimivo to, da vplivajo ravno na nasprotno stran telesa – leva stran možganov upravlja desno polovico telesa, desna stran možganov pa levo polovico telesa. Če je bila ob možganski kapi prizadeta leva stran možganov, to pomeni slabše delovanje desne strani telesa, na primer slabše delovanje okončin, ohromelost in podobno. Če je bila prizadeta desna stran možganov, pa to občutimo na levi strani telesa – lahko se pojavi ohromelost, mravljinčenje, otežen govor itd.
Kakšne so posledice možganske kapi
Posledice so zelo različne, odvisne pa so od tega, v katerem delu možganov se je pojavila kap, za kakšno vrsto je šlo in kako močna je bila.
Ena od posledic je spatičnost. Gre za stanje, ko je oteženo gibanje in premikanje mišic, kar lahko povzroča tudi bolečine. Spatičnost se zdravi z zdravili in z ustreznimi fizioterapijami. Padajoče stopalo je druga možna posledica, pri tem pa je oteženo dvigovanje prstov stopala. To povzroča težave pri hoji, motnje v ravnotežju in večjo verjetnost padca. V tem primeru je potreba redna in kakovostno izvedena fizioterapija. Možganska kap običajno pomeni tudi zmanjšanje mišičnega tonusa, saj oseba na prizadeti strani telesa čuti le mravljinčenje in bolečino ter ne more nadzorovano izvajati gibov. V vsakem primeru pa je okrevanje po možganski kapi dolgotrajen proces. Pomembo je, da dogodkov ne prehitevate in greste lepo po vrsti. Zdravljenju v bolnišnici običajno sledi rehabilitacija v rehabilitacijskem centru, dobro pa je, da si omislite tudi rehabilitacijo na domu in si tako še povečate možnosti za popolno okrevanje.
Možganska kap je gotovo šok tako za pacienta kot za svojce, saj kar precej spremeni njihov vsakdan. A pri celotnem procesu okrevanja je ključno, da si družinski člani med seboj pomagajo in pacientu nudijo vso potrebno podporo. Tako bo pacient imel več volje in zagona za rehabilitacijo in okrevanje bo hitrejše, predvsem pa bolj kakovostno.